Točno tako se je pred časom glasil stavek, ki ga je izustila moja hčerka. Da bo do tega slej kot prej prišlo sem vedel že sam, a sem kljub temu potihem upal, da se to ne bo zgodilo – vsaj ne že zdaj. Kadarkoli si je kito naredila žena, sem se spraševal, kako lahko z nekakšnim “vozljanjem” las ustvariš takšno frizuro. Takrat sem si vedno predstavljal, kaj bi nastalo, če bi se tega podviga lotil jaz. Na koncu sem vsakokrat prišel do podobnega zaključka – da bom moral v roke vzeti škarje in … saj veš. Po kratkem “tečaju” z ženine strani, pa moram reči, da mi za prvič sploh ni šlo tako slabo.

Hčerkina prošnja je prišla nepričakovano

Bil je vikend, ki smo ga, tako kot že velikokrat dotlej, preživljali z igranjem. Med igro me je hčerka kar naenkrat in povsem nepripravljenega prosila, naj ji naredim kitko. No, pravzaprav je vse skupaj bolj zvenelo kot zahteva in ne prošnja. Čeprav sem bil sprva nekaj časa popolnoma tiho, sem prepričan, da je bilo iz mojega pogleda dobro razvidno o čem razmišljam. Resno? Kje si pa ravno mene našla za ta podvig? Kaj pa če se zadeva ponesreči? Bom priča polurnemu joku, če ne bo vse tako, kot bi moralo biti? Imam sploh kaj možnosti za uspeh? Skratka, zastavljal sem si milijon vprašanj in danes, ko se spomnim tistega trenutka, se mi zdi, da je bil moj odziv malce pretiran, a tako sem se takrat pač počutil. Na koncu sem si rekel, da ta izziv najbrž slej kot prej doleti vsakega očeta male princeske.

Hčerka se igra
Nedolžna igra se je sprevrgla v pravi očetovski izziv

Po nekaj sekundah učenja sem se lotil dela

Vedel sem, da za kitko potrebujem tri pramene (lahko sicer tudi dva ali več kot tri), to je pa tudi vse, zato sem za pomoč prosil ženo, ki mi je v nekaj sekundah razložila in demonstrirala izdelavo kitke. Po kratkem učenju, sem, še vedno ne pretirano navdušen, sedel za hčerko, v roke prijel tri pramene las in začel s “štrikanjem”. Sprva sem imel nekaj težav predvsem zaradi njene dolžine las – pred tedni je bila prvič pri frizerju, ki ji je lase precej skrajšal, zato sem moral z izdelavo kite začeti bolj proti vrhu glave. Potem ko sem to nekako doumel, se z večjimi problemi nisem več srečal.

Kljub temu, da o rezultatu ne morem govoriti v presežnikih, ti lahko iz prve roke zatrdim, da je izdelava kitke videti bistveno bolj kompleksno, kot pa v resnici je. Ko “padeš noter”, hitro ugotoviš, da niti ni tako zelo težko, le paziti moraš, da se držiš pravega zaporedja. Edina stvar, ki jo bom prihodnjič spremenil je dolžina kite, ki bi najbrž morala biti daljša, a vem, da bom imel zaradi svojih močnejših prstov več težav pri njenem zaključevanju.

Hčerkina strokovna ocena

Od mlajših otrok ne gre pričakovati ovinkarjenja in olepševanja, zato sem vedel, da mi bo najmlajša povsem direktno povedala, kakšen se ji zdi rezultat mojega dela. Fotografiral sem jo, ji pred oči pomolil telefon in čakal. Z veseljem lahko povem, da je bila z videnim popolnoma zadovoljna. Morda pa sem bil v prejšnjem življenju dolgolasec, ki si je na dnevni ravni pletel kitke. No, realnost v mojem sedanjem življenju je, da imam dlake na nogah daljše in gostejše od lasnih osamelcev na glavi.

Končana prva Simonova kitka na njegovi hčerki
Ni idealno, a za prvič sem s kito zadovoljen

Vprašanje zate

Če imaš hčerko in te je doletela podobna čast kot mene, kako si se prvič odzval na njeno željo po kitkah? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!