Vsakomur izmed nas vsako leto na določenem področju predstavlja prelomnico. Lahko gre za novo službo, poroko, nakup novega avtomobila ali nekaj čisto drugega. In že v začetku letošnjega leta (januarja) smo v nabiralniku našli kuverto, o kateri prej še nikoli nisem resno razmišljal in katere vsebina me je skoraj malce šokirala. Govorim o obvestilu iz osnovne šole namenjenemu najinemu sinu, ki nama po eni strani veliko pomeni, po drugi strani pa naju je konkretno opomnil na to, kako hitro otroci odraščajo. Leto 2021 je namreč tisto, ko bo najin prvorojenec prvič vstopil skozi šolska vrata.

Dobro se spominjam sinovega rojstva

Sinovega rojstva pred petimi leti se zelo dobro spominjam. Kako tudi ne, če pa je trajalo kar 29 mučnih ur, preden je prijokal na svet. Ker naravni porod ni bil mogoč in je bil potreben carski rez (lahko bi ga naredili bistveno prej, ampak pustimo neumne odločitve stroke), sem bil tako prvi od naju z ženo, ki je sina prijel v roke. Bil je dokaj velik in zelo “firbčen”, saj je z očmi ves čas pogledoval po sobi in z zanimanjem opazoval okolico. Moram priznati, da je občutek imeti svojega novorojenega otroka v rokah, res nekaj posebnega in edinstvenega, česar nikoli v življenju ne pozabiš.

Leta so minevala kot za šalo

Minilo je eno leto, pa dve, tri in štiri … V tem času smo doživeli ogromno nepozabnih trenutkov, ki so bili včasih bolj in drugič manj prijetni. Hodili smo na izlete, šli na morje, se igrali, brali in počeli nešteto reči, ki so nas med seboj povezale in se nam vtisnile v spomin.

Žena in sin pozimi hodita v morju
V prvih letih sinovega življenja smo počeli ogromno različnih stvari, vključno z izleti

Veš kako hitro so minila vsa ta leta? Zdi se, kot bi bila mimo v nekaj sekundah. To, da otroci prehitro rastejo, sem slišal velikokrat. Tem besedam sem sicer verjel, vendar se mi je kljub temu zastavljalo vprašanje, kako za vraga lahko pet ali šest let takooo zelo hitro mine. No, zdaj ti lahko povem iz lastnih izkušenj – imeli so prav! Leta prekleto hitro minejo in mi ni vseeno za to. S tem ne mislim reči, da si želim, da bi sin ostal otrok, le občutek imam, kot da v vsem tem času kot oče nisem dovolj užival v vsaki sekundi v družbi mojega nagajivca.

In prišla je pošta z vabilom k vpisu v prvi razred

Odkrito rečeno – takšne pošte nisem pričakoval. Odprl sem nabiralnik, vzel iz njega eno in edino kuverto naslovljeno na mojega sina (jasno mi itak ni bilo nič). V zgornjem desnem kotu sem opazil logotip in pod njim napisano “Osnovna šola …”. Potihem sem vedel za kaj gre in bi kuverto še isto sekundo najraje kar odprl, a sem kljub temu počakal, da smo pismo odprli vsi skupaj.

Spoznal sem, da me moj občutek ni varal, in da je dejansko res prišel čas šolanja. Čas, ko sinovo življenje ne bo več v celoti posvečeno brezskrbnemu igranju, temveč tudi drugim obveznostim. Do konca življenja.

Kako bo potekalo sinovo šolanje, se z ženo še odločava

Če povem naravnost: z boljšo polovico razmišljava, da bi se sin šolal od doma. Razlogov za to ni malo, a o tem kaj več v kakšni prihodnji objavi, ko bova odločitev že sprejela in bova točno vedela, kako bi v primeru šolanja na daljavo potekal učni proces.

Prenosni računalnik in računalniška miška
Čeprav dokončne odločitve še nisva sprejela, z ženo resno razmišljava, da bi sin svoje prvo leto šolanja opravljal od doma

Vprašanje zate

V kolikor gre tudi tvoj otrok letos prvič v šolo, kako si se sprijaznil s tem dejstvom? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!