Jeza in jok sta tako pri odraslih kot pri otrocih posledica nečesa negativnega. Jokamo lahko sicer tudi od veselja (in rezanja čebule), vendar je za to objavo bistven jok zaradi neke slabe izkušnje. Oboje – jok in jeza – se pri otrocih ponavadi pojavljata na dnevni ravni in sta zelo pomembna ter nujna za razvoj, zato ju ne smemo zatirati. Kar pa je dobro je to, da lahko takšne in drugačne izbruhe s pravilnim pristopom omiliš ali celo preprečiš. V nadaljevanju opisan pristop je posebej primeren za otroke do 3. leta starosti, čeprav lahko deluje tudi še kakšno leto ali dve kasneje.

Tipičen primer, kjer sta jeza in/ali jok pri otroku stalnica

Predstavljaj si, da si s svojimi otroki na obisku pri sorodnikih, prijateljih ali znancih. Ker odrasli radi govorimo, še posebej, če se ne srečujemo prav pogosto, se pogovor zavleče v nekajurno debato. Medtem se otroci lepo igrajo, divjajo, gledajo risanke … karkoli jim pač dovoliš na obisku početi. Skratka, vse je videti v najlepšem redu.

Med pogovorom se že nekajkrat poslovite in tradicionalno to ponovite večkrat tekom obiska. Ko končno napoči čas odhoda, pristopiš do otrok, jim vzameš igrače (če se na obisku igrajo z njimi) in jih napotiš do vhodnih vrat. Tukaj se nato začne trpljenje za tvoja ušesa.

Takoj, ko otroku brez opozorila iz rok vzameš igračo ali pa ga preprosto primeš in odneseš do vrat, ti bo svoje nestrinjanje pokazal z jokom in jezo v vseh možnih oblikah. Včasih situacija pripelje celo tako daleč, da traja še 15 ali več minut, preden sedete v avto in se odpravite domov.

Imam prav, če rečem, da se zagotovo najdeš v zgornjih besedah?

Figura Pižamarjev z Lego kockami in poganjalcem v ozadju
Če otroka nepričakovano zmotiš med igranjem in mu brez opozorila vzameš igrače, si naredil več slabega kot dobrega

Zakaj je otrokom v prejšnjem primeru “počil film”

Kaj misliš, zakaj se otroci v prejšnjem primeru niso počutili v redu? Zato, ker otroke pogovori odraslih prav nič ne zanimajo in tako ne morejo vedeti, da si odhod omenil med pogovorom z ostalimi. Na tej točki gre torej za to, da otroci niso bili vnaprej seznanjeni s koncem obiska in so jih tvoja nenadna dejanja presenetila/šokirala. Prišel si med igro, medtem ko so bili zatopljeni vanjo in niti pomislili niso, da bi morali z igranjem zaključiti.

Zamisli si sebe. Ker imaš zjutraj službo, si budilko nastaviš ob 4:30. Zagotovo poznaš občutek, ko se minuto pred bujenjem obrneš na drugo stran, se lepo pokriješ in … drin drin drin! Kako se počutiš? Skoraj bi lahko nekoga fental, če bi te grdo pogledal, a? Vse to le zato, ker nisi bil pripravljen, da bo čez nekaj sekund zazvonila budilka.

Preprosta metoda za zmanjšanje izbruhov joka in jeze

Kot sem omenil v uvodu, obstajajo načini, kako lahko omiliš ali celo preprečiš izbruhe, o katerih sem pisal prej. Za način, ki ga z ženo uporabljava, sem prvič slišal prav z njene strani. Sprva sem bil skeptičen, na koncu pa skoraj pozitivno šokiran. Za lažje razumevanje bom metodo opisoval v dobesednih primerih stavkov in na podlagi zgornjega primera z obiski.

Še enkrat pa poudarjam, da gre za pristop, ki je najučinkovitejši nekje do 3 let starosti, čeprav obstaja možnost, da deluje vse do 5. leta.

Torej, zadeva gre nekako takole:

Starš – prvič: “Miha, kmalu bo čas za pospravljanje igrač, ker bomo šli domov.”
Starš – drugič: “Miha, še 3 minute.”
Starš – tretjič: “Miha, še 2 minuti.”
Starš – četrtič: “Miha, še 1 minuta.”
Starš – petič: “Miha, zadnja minuta je minila, zato je čas, da pospraviš igrače. Če boš potreboval pomoč, me pokliči.”

Preprosto, kajne? Celotna metoda temelji na odštevanju časa, s čimer otroke postopoma pripravljaš na zaključek igre. In ne, ni ti treba dobesedno štopati vsake minute, ampak raje uporabi občutek, za katerega upam, da te ne vara preveč.

Stenska ura, ročna ura in mobilni telefon
Za odštevanje časa ne potrebuješ nobene ure ali mobilnega telefona, temveč raje uporabi svoj občutek

Kar je pomembno je to, da pred izjavo vsakega izmed stavkov pridobiš otrokovo pozornost na način, da pristopiš k njemu, se ga dotakneš in spustiš na višino njegovih oči. Ko ti potrdi, da te je slišal, ga lahko znova pustiš samega.

Da bi metoda vsakič 100% delovala je nemogoče, prepričan pa sem, da je vredno poizkusiti. Verjamem, da boš nad učinkom prav lepo presenečen, a le v primeru, da boš dosleden in pristen. Aja, da ne pozabim – pristop lahko uporabiš v vseh situacijah, ki bi lahko privedle do izbruhov (recimo pri odhodu domov s kopališča).

Vprašanje zate 

Kako se lotiš izbruhov jeze in joka pri svojih otrocih? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!