Ker smo imeli željo izkoristiti lepo vreme nekje na prostem, smo sklenili sobotne popoldanske ure preživeti pri razvalinah gradu Gamberk, ki sta jih otroka videla prvič v življenju. Če se prav spomnim, sem bil na gradu Gamberk le enkrat in še to kot otrok. Gre za več kot 15 let stare spomine, ki pa so precej bledi, zato niti približno nisem vedel kaj ob tokratnem obisku pričakovati.

Na kratko o zgodovini gradu

Grad Gamberk oziroma Gallenberg, kot se je imenoval nekoč, se nahaja na griču nad krajem Ržiše v občini Zagorje ob Savi. Prvič je bil pisno omenjen 10. januarja leta 1248, ime pa je dobil po graditeljih (Gallih) in legi (berg).

V obdobju renesanse je bilo na gradu sodišče z ječami, ki so imele svoj prostor v desnem stolpu. Gamberk je bil sicer postavljen ob evropski tovorniški poti med Baltikom in Jadranom. Takrat je služil za pobiranje mitnine, varovanje tovornikov in politično-vojaški nadzor nad območjem.

Leta 1993 so razvaline gradu razglasili za naravno znamenitost botaničnega, geološkega in geomorfološkega značaja ter za kulturno-zgodovinski spomenik.

Dandanes je lastnik Gamberka družina Grahek iz tamkajšnjih Ržiš.

Pot do gradu je posejana z iztrebki

Pot ob začetku vodi mimo kmetije in se hitro začne vzpenjati po griču navzgor. Trasa, ki se jo zlahka prehodi v nekaj minutah, je na obeh straneh obdana z električnim pastirjem in vključuje dvoja lesena vrata. Zakaj? Ker se del poti uporablja kot pašnik za ovce in koze, namen vrat pa je, da živalim onemogočajo dostop do gradu. Žal je ravno zaradi tega na trasi dovolj iztrebkov za cel tovornjak, zato je pametno, da med hojo paziš, kje hodiš. Čeprav nimam fobije pred iztrebki, me je to, po pravici povedano, negativno presenetilo.

Pot do gradu Gamberk
Na poti do gradu je bilo nešteto iztrebkov pašniških živali

Table z informacijami o gradu, mučilne naprave, sončna ura in viseči okostnjak

Neposredno pod gradom smo najprej naleteli na table, na katerih smo si lahko prebrali nekaj osnovnih informacij o Gamberku – načrt, rodovnik Gallov, zanimivosti, prva omemba in zgodovina.

Malce naprej so nas čakala še ena vrata podobna prej omenjenim, skozi katera smo prispeli do tako imenovanih gavg (vislice) in prangerja (sramotilni steber). Obe mučilni napravi sta se v srednjem veku uporabljali za kaznovanje tlačanov oziroma kmetov.

Na desni strani vhoda, na južnem delu gradu, smo opazili sončno uro, malce stran pa še okostnjaka, zaprtega v viseči kletki nekaj metrov nad tlemi. Proti mojim pričakovanjem sta ga otroka z zanimanjem opazovala. Mimogrede – kot nalašč za ta čas bi lahko poleg fotografije zaprtega okostnjaka brez zadržkov dopisal opombo “Čakam na konec korona ukrepov”. Kaj praviš?

Skozi vhod v osrednji del (na dvorišče) gradu

Takoj po vstopu skozi vhod, katerega streha je v slabem (razpadajočem) stanju, smo se znašli v osrednjem delu gradu. Le-ta je ograjen z nizko ograjo, za kar razlog sem po kratkem raziskovanju hitro našel. Čeprav se izven ograde nahajajo še preostali deli Gamberka, je okolica precej poraščena in neurejena, zato zna biti hoja tu in tam zelo nevarna. Na določenih predelih bi bil padec konkretno boleč, če ne celo usoden.

Razgledni stolp in kovinski križ

Če že kaj, potem je bil razgledni stolp edino, kar je bilo vredno ogleda. Do njega so z dvorišča vodile konkretno preperele in majave lesene stopnice, vrh katerih smo se morali spopasti še s prav tako preperelo ozko desko, ki je predstavljala edini prehod med stopnicami in velikim oknom z rešetkami. Ko smo živi in zdravi prišli do odprtine, se nam je odprl lep pogled na dolino pod gričem.

Okno z rešetkami na razglednem stolpu gradu Gamberk
Razgledni stolp je bil po mojem mnenju edina stvar, ki se jo je splačalo pogledati in še to le zaradi razgleda

Izven ograjenega dela, če si dovolj pozoren in ga uspeš opaziti, stoji manjši kovinski križ, ki ga je izdelalo lokalno podjetje.

Lesene klopi, hiška z informacijami in mlinski kamen

Na dvorišču si lahko na leseni klopi obiskovalci odpočijejo noge od skakanja preko živalskih iztrebkov na poti do gradu. To je storila tudi žena z otrokoma, ki sta si privoščila prigrizek, medtem ko sem se jaz lotil ogledovanja okolice.

V osrednjem delu se prav tako nahaja hiška, kjer naj bi imeli obiskovalci dostop do letakov in dodatnih informacij s strani za to pooblaščene osebe. Čeprav je bil vikend, takrat tam ni bilo nikogar in ti žal niti ne znam povedati kdaj (če sploh) je hiška odprta. Vem le, da je lesen podest pred njo v razsulu. Glede na napis “Prosimo, ne vlamljajte”, pa je bil objekt v preteklosti očitno že deležen vandalizma.

Dvorišče vključuje tudi mlinski kamen, česar pa sploh ne bi vedel, če si tega ne bi predhodno prebral na spletu, ker informativnih tabel (z izjemo tistih s splošnimi informacijami pred gradom) nisem nikjer našel.

Težko prepoznavni deli gradu in kapelica

Razen številnih večjih in manjših odprtin v obzidju, mlinskega kamna in vhoda, preostalih delov gradu nismo uspeli prepoznati. Resda se pred njim nahaja slika njegovega tlorisa, a gre zgolj za sliko, brez kakršnih koli označb, zato si z njim obiskovalec ne more veliko pomagati.

Edina stvar, ki je na dvorišču v zglednem stanju je na videz obnovljena kapelica, o kateri mi kaj več ni znanega.

Predstava Grajske štorije

Od leta 1998 se na gradu Gamberk vsako drugo leto odvija predstava Grajske štorije, ki jo izvaja Prosvetno društvo Čemšenik. Na podlagi videnega na spletni strani društva, so štorije zadnjič potekale leta 2016, a ne bom z gotovostjo trdil, da to drži.

Neurejeno, zanemarjeno in uničeno

Tekom objave sem se večkrat pritožil nad stanjem kompleksa. Brez pretiravanja lahko rečem, da se nikakor nisem uspel načuditi njegovemu stanju. Ne le, da smo na določenem delu našli kup smeti, lesa, zarjavel sod in druge odpadke, ampak tudi sicer je bilo veliko stvari uničenih, preperelih in nevarnih.

Neurejen del dvorišča gradu Gamberk
Nekateri deli gradu so bili neurejeni in polni krame

Poleg vsega, na gradu ni na voljo nobenih uporabnih tabel, da bi sploh vedel kje stojim, kaj gledam, kje se je v “boljših časih” kaj nahajalo in podobno. Pravzaprav sem se iz samega ogleda Gamberka naučil zelo zelo malo.

Grad bi lahko postal atraktivna turistična točka

Ker se po mojem mnenju grad nahaja na odlični lokaciji, sem prepričan, da bi z obnovitvijo in rednim vzdrževanjem lahko postal turistična atrakcija, ki bi privabila ljudi iz cele Slovenije. Zaenkrat žal prav nič ne kaže, da se bo to kadarkoli v prihodnosti dejansko zgodilo.

Za konec velja še omeniti, da se kljub zavedanju, da grad ne bo nikdar v celoti obnovljen, za njegov obstoj trudijo člani Kulturno zgodovinskega društva za zaščito ruševin Gamberk.

Vprašanje zate

V kolikor si grad Gamberk že obiskal, kakšna se ti je zdela razlika med pričakovanim in dejansko videnim? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!