Sesalec je (vsaj pri nas) nepogrešljiv gospodinjski aparat, brez katerega bi z ženo le stežka v nekem zglednem času spravila stanovanje v dokaj čist dom. Če bi imela čas, bi ga pravzaprav uporabljala vsak dan, saj sesanje spada med tista hišna opravila, ki večini staršem predstavlja vsakodnevno bitko. Ko pa sem pred parimi tedni rutinsko sesal stanovanje, se je nekaj zataknilo. Dobesedno. In na pomoč sem poklical svojega sina.

Če je le mogoče, v delo vključim sina in hčerko

Za enostavnejša opravila, ki hkrati niso vezana na čim hitreje opravljeno delo in za katerega ne potrebujem popolnega miru, za pomoč vedno prosim oba otroka. Zakaj? Čeprav še zdaleč nisem mojster za tehnične zadeve, želim najmlajša naučiti čim več (p)opravil opraviti samostojno, kar jima bo dolgoročno zagotovo koristilo. Sam takšne možnosti v otroštvu nisem imel in se večkrat vprašam, kako bi bilo, če bi znal to ali ono. Kakorkoli, otroka seveda za delo nista vedno zainteresirana in tega od njiju niti ne pričakujem in ne zahtevam. Kljub vsemu pa sem vesel kadarkoli mi posodita svoje roke in skupaj rešimo nek problem, od katerega smo odvisni vsi družinski člani.

Hčerki pri svojih 2 letih zanimanje in koncentracija za neko delo, sploh, če ni podobno otroški igri, zelo hitro pade, kar je logično. Po drugi strani pa se večkrat zgodi, da ko se nečesa lotim, 4 leta in pol star sin po svoji volji pristopi k meni in me vpraša, kaj mi lahko pomaga.

Hčerka na parkirišču riše s kredo
Hčerko bolj kot popravila, zanima igra, vključno z risanjem s kredo po parkirišču

Zaradi neprevidnosti se je zabila cev v sesalcu

Nekega popoldneva sem se lotil sesanja stanovanja – ja, to počnem tudi jaz, ker z ženo ne ločujeva med njenimi in mojimi opravili. Za razliko od stanovanja marsikoga drugega, se pri nas na tleh ne najde le prah in podobna umazanija, temveč med drugim tudi mrva, ki jo za sabo privleče naš kunec in pesek, ki ga iz peskovnika na balkonu v stanovanje nenamerno prineseta otroka. Brez vsakršnega razmišljanja sem sesal vsepovprek, dokler nisem zaslišal čudnih zvokov in opazil precej manjšo sesalno moč sesalca. Ni bilo treba veliko, da sem ugotovil za kaj gre. Ker s sesanjem še nisem končal, sem se popravila lotil kar takoj in sin mi je brez obotavljanja pomagal.

Sinu sem prepustil čim več dela

Vso orodje, ki ga imam na razpolago je shranjeno v kovčku za orodje (mimogrede, kovček je nekvaliteten za popi*dit). Poleg osnovnega orodja se v njem nahaja tudi izvijač z manjšim številom nastavkov, ki ga hranim posebej za otroka (večinoma sina), saj mi največkrat pomagata ravno pri vijačenju. Kot nalašč je rdeče barve in ju morda ravno zaradi tega še toliko bolj privlači.

Ko sem ugotovil, da se je zamašila cev v notranjosti sesalca, sem večino dela prepustil najmlajšemu, ki je z nekaj malega pomoči odvijačil vseh milijon vijakov, ki so zgornji del sesalca pritrjevali na spodnjega. Na tem mestu sem večinsko delo prevzel jaz in z veliko potrpljenja očistil vse potrebno. V bistvu sva ugotovila, da do tistega dela sesalca, od koder bi najlažje sprostila zamašeno cev, nisva mogla priti, ker se ga niti ni dalo razstaviti, a sva na koncu vseeno uspela najin “projekt” speljati do konca. Kako? Nič drugače kot z nekaj slamicami povezanimi skupaj, ki sva jih na eni strani vtaknila v cev in umazanijo potiskala na drugi strani ven.

Sin z izvijačem razstavlja sesalca
Sin se je suvereno lotil razstavljanja sesalca

Kar sva dala narazen, sva morala dati še skupaj, zato sem za sestavljanje aparata zopet prosil drugega moškega v “bajti”, ki je sesalec spravil nazaj v delujočo celoto. Kaj več kot to, da z veseljem opazujem sina pri takšnih delih, niti nimam za reči.

Vprašanje zate

Kako gledaš na to, da bi ti otrok pomagal pri določenih opravilih, ki bi jih sicer zmogel opraviti tudi ti sam? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!