Sredi novembra sem praznoval rojstni dan. Kot ponavadi, je ta dan tudi letos minil v družbi moje družine – žene in otrok. No ja, kolikor sem jih sploh uspel videti. Ker je bil običajen delovni dan, sem bil večino časa v službi, zato je praznovanje pravzaprav trajalo le nekaj ur. Že teh nekaj ur pa je bilo dovolj za obilico smeha, ženinega preklinjanja in razvajanje brbončic z mojo letošnjo torto. Če ji lahko tako sploh rečem.

Žena se v kuhinji odlično znajde

Čeprav z ženo gospodinjskih in drugih podobnih opravil ne deliva na njena in moja, je večinoma ona tista, ki prime za kuhalnico.

Verjamem, da po ogledu zgornje fotografije meniš, da največkrat jemo zoglenele jedi in obroke, ki so prej videti kot povožena divjad in ne kot nekaj užitnega. Z veseljem ti lahko povem, da se motiš. Žena se namreč v kuhinji odlično znajde, česar se zavedamo vsi družinski člani. Z redkimi izjemami, kadar nam neka hrana ni najbolj všeč (recimo kislo zelje), vedno komaj čakamo s čim nam bo postregla. In tu ne govorim le o glavnih jedeh, ampak tudi o sladicah vseh vrst – piškoti, torte, rulade,…  karkoli.

Burek
Tale burek, ki ni nič slabši od tistega iz pekarne, vsekakor izgleda bolje kot moja letošnja torta, kajne?

Peka torte je šla po planu

Žena in otroka so torto začeli izdelovati zgodaj dopoldan, na moj rojstni dan. Ker boljša polovica vedno upošteva naše želje, se je pri peki moje rojstnodnevne torte odločila uporabiti čokolado. Veliiiko čokolade. Za piko na i je vrh torte okrasila še z različnimi čokoladicami. Zame definitivno sanjsko!

Na koncu, le nekaj ur pred mojim prihodom, je torto položila v hladilnik, da bi se strdila in obdržala svojo obliko tudi izven pekača. Po njenih besedah je do te točke vse potekalo brez težav. Od tu naprej pa se je čokolada odločila iti svojo pot …

Želja po postrežbi torte je bila prevelika

Ker so bili sin, hčerka in žena tako navdušeni nad izgledom torte, so mi jo želeli postreči takoj po kosilu. Nad idejo sem bil navdušen, saj sem vedel, da je nastalo nekaj res okusnega. Edina težava je bila, da torta ni dovolj časa počivala na hladnem in se še ni dovolj strdila. To smo ugotovili kakšno sekundo zatem, ko smo odstranili zunanji del pekača. Vsa vsebina je v trenutku dobesedno stekla po kuhinjskem pultu in po tleh, dokler nismo podstavili krožnika ter tako rešili tisto, kar se je rešiti dalo.

Stopljena čokoladna torta na dveh krožnikih
Ne dovolj strjena torta je preprosto razpadla

Malce jeze, veliko smeha in še več dobrega okusa

Drugega kot jeze v tistem trenutku z ženine strani nisem pričakoval, saj verjamem, da se je torto zelo trudila speči in jo je želela postreči kot na videz lepo sladico. Slednje ji več kot očitno ni uspelo, vendar se s tem nisem obremenjeval, prav tako tudi ne otroka. Na koncu se je celo sama sprostila in se skupaj z nami nasmejala čokoladni polomiji.

Meni osebno je v prvi vrsti še vedno najpomembnejši okus, ki je bil božanski, s čimer smo se vsi strinjali. Nenazadnje ne obstaja pravilo, ki bi narekovalo, da mora partner/ka drugi polovici na rojstni dan zagotoviti torto. To je le človekova dobra volja in hvaležen sem, da me žena večkrat razvaja na tak način.

Vprašanje zate

Kakšna bi bila tvoja reakcija, če bi se ti z rojstnodnevno torto zgodilo podobno kot se je pripetilo meni? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!