Le redkokatero soboto v mesecu se zgodi, da nisem v službi. In kadar imam to srečo, z ženo že nekaj dni prej načrtujeva kakšen krajši ali daljši izlet, saj želimo čas, ko smo vsi skupaj, kar najbolj izkoristiti. Seveda ne gremo na izlet vsakič, ko sem prost, trudiva pa se, da čim večkrat, ker jih imamo vsi radi in se na tak način še bolj povežemo med seboj. 

Končna destinacija sprva ni bil Bohinj

V začetnem planu ni bil Bohinj, ampak Bovec. Dogovorila sva se že, kam v Bovcu bomo šli in kaj si bomo ogledali, a sva si v zadnjem trenutku premislila in se odločila za Bohinjsko jezero. Žena tam sploh še nikoli ni bila, jaz pa le kot otrok in se tega pravzaprav ne spomnim, zato se nama je zdela to smiselna poteza. 

S sabo smo vzeli nekaj hrane in pijače ter vse skupaj dali v hladilno torbo, ker je bilo vroče, vožnja pa, glede na podatke navigacije, relativno dolga. Oba otroka obožujeta vodo, zato sva s sabo vzela še eno manjšo brisačo, v primeru, da bi ju, ko prideta iz vode, zeblo. Ker sva vedela, da jezero nima ravno neke ugodne temperature, sva bila prepričana, da globlje od kolen, nihče od nas ne bo šel, zato smo kopalke pustili doma. Napaka!

Prometni zastoji, kot bi se bližal konec sveta

Dokler smo se vozili po avtocesti je šlo vse kot po tekočem traku. Nobene gneče, vožnja je bila umirjena in brez vsakršnega prehitevanja. Skratka, idealno za sobotni izlet. 

Ko pa smo se približevali že prvemu odcepu za Bled, se je prej omenjeni tekoči trak začel počasi ustavljat, dokler se ni povsem ustavil. Zastoj je bil nenormalen, več smo stali kot pa se vozili. Ko sem peljal 30km/h sem imel občutek, da vozim po dirkališču, zato si lahko predstavljaš, kolikšna je bila povprečna hitrost na tistem odseku. 

Kot vsak običajen otrok, sta bila tudi najina že pošteno nestrpna (midva pa tudi), saj se gneča ni končala vse do Bohinja, kjer kopalcev ni manjkalo. Da o tem, kako se cesta od Bleda do Bohinja vleče, sploh ne govorim. Vmes sem že mislil, da smo skrenili s poti in se peljemo na Kitajsko.

Kopalci na travniku ob Bohinjskem jezeru
Bohinjsko jezero ni bil končna destinacija le za nas, ampak tudi za številne druge

Parking iz zlata

Ko končno pridemo do Bohinja, sem vmes nekajkrat zabluzil, ker sem iskal parkirišče čim bližje jezeru, saj naša leto in pol stara punca (še ni) dovolj dobro natrenirana za maratonske razdalje, rada pa hodi, zato nošnja za najina ušesa ni bila zaželena.

Po skupno več kot 2 urah vožnje mi končno uspe najti parkirišče, ki je bilo od jezera oddaljeno par 100 metrov. Čeprav ni bilo videti, sem glede na ceno smatral, da gre za parking iz zlata, saj obiskovalec za vsako uro plača precejšnje 3€! Saj razumem, turistov je veliko, avtomobilov tudi, ljudi, ki plačajo, pa prav tako. Vsakdo ima možnost plačati manj (npr. 15€/dan), če parkira dlje stran od jezera, a pri nas ta opcija ni bila mogoča.

Začetni plan je sicer bil, da bomo tam cel dan, a sva se glede na ceno odločila, da bosta 2 uri povsem zadoščali. 

Ko se otrokom pokvari termostat

Udobno smo se namestili pod redko še prosto drevo, si po tleh pogrnili kar podlogo za piknik in se do gležnjev spravili v vodo. Ker zelo ne maram hladne vode, sem si v tistem trenutku raje predstavljal, da svoja stopala tiščim v pečico segreto na 250°C.

Žena z otroci v Bohinjskem jezeru
Najprej smo se namočili do gležnjev

Po drugi strani pa sta otroka švignila v vodo brez zadržkov (kako hudiča je to mogoče?!). Nekaj časa sem še vztrajal pri tem, da nimamo kopalk in niti ne rezervnih oblačil, a sem bil hitro postavljen pred dejstvo, da bom moral iti preko sebe in otrokom pustiti brezskrbno čofotanje. Ker nihče izmed njiju še ne zna plavati, mi ni preostalo drugega, kot da se s starejšim sinom odpravim v globljo vodo, medtem ko je žena s hčerko ostala v plitvini.

Kot lahko sklepaš, sva s sinom majici pustila na suhem, vse ostalo pa je šlo z nama v vodo – od spodnjic, do hlač. K sreči sem se spomnil in dal telefon iz žepa še preden bi ga spremenil v akvarij.

Hladna, a zelo čista voda, možnost igranja odbojke, supanja, divjanja otrok

Tisti dan je imelo Blejsko jezero dobrih 19°C, kar je zdaleč najhladnejša in definitivno najčistejša voda, v kateri sem se kopal. Verjameš ali ne, čeprav je bilo na začetku malce mučno, sem se temperature hitro navadil, da bom šel domov v mokrih hlačah, pa tudi. Preden sem pripeljal do našega bloka, so bile že skoraj suhe.

Med prihodom do jezera sem čisto mimogrede opazil igrišče za odbojko na mivki, zato je prostor primeren tudi za navdušence nad odbojko, velik travnik pa omogoča, da se otroci dodobra zdivjajo. Poleg tega ne manjka niti suparjev, ali po moje, modernih Jezusov, ker so poleg Jezusa edini, ki znajo “hoditi” po vodi :).

Supanje na Bohinjskem jezeru
Supi so bili pogost pojav

Si z družino že obiskal Bohinjsko jezero?

Če da, vam je bilo všeč? Ga raje obiščete poleti ali pozimi? Ste se kopali kljub hladni vodi?