Preden začnemo z večerno rutino, z ženo najina 3 leta in pol ter 1 leto in pol stara otroka na to opozoriva in jima tako dajeva vedeti, da bosta v kratkem morala z igro končati ter se pripraviti na spanje. To jima je že popolnoma jasno, zato večjih težav pri prehodu k sreči (še) nimava.

Ker sta otroka vajena zaspati med 19.00 in 19.30, z rutino pričnemo okrog 18. ure. Če me zaradi službe ni doma, vso rutino, z nekaj prilagoditvami, opravi žena sama.

Zakaj nama je večerna rutina pomembna

Osebno mislim, da bi moral imeti večerno rutino vsak otrok. Ni nujno, da je točno takšna kot naša, dobro pa je, da najmlajši že vnaprej vedo, da se približuje čas za odhod v posteljo. 

S tem, ko vsakodnevno izvajamo enak postopek, se mi zdi, da se otrok na to navadi in je tako veliko manj težav, kot je denimo izbruh jeze. Poleg tega se na tak način starši lažje časovno organizirajo in uskladijo svoje obveznosti.

Po drugi strani pa, če rutine ni, vsak večer tako za starše kot otroke poteka nepredvidljivo in v upanju, da “bo uspelo”.

Potek naše večerne rutine

Pospravljanje stanovanja

Raje bi napisal pospravljanje igrač, a ko sta otroka v elementu in imata “njun” dan, prav nič ne ostane na svojem mestu, razen pritrjenih stvari, kot so parket, wc školjka in vhodna vrata. Zaenkrat. Navadno se namreč ogrejeta z razmetavanjem igrač in nadaljujeta z jedilnim priborom, posteljnino, oblačili in skoraj vsem, kar je na dosegu roke. Tu, jasno, ne gre za namensko razmetavanje (si upaš predstavljati?), temveč za posledice igre. Vse bi bilo v najlepšem redu, če bi se vsako stvar pospravilo takoj, ko ni več zanimiva, vendar nama z ženo pri tem manjka še nekaj doslednosti. Sva se že parkrat dogovorila, da bova otroke navadila pospravljati kar se da sproti, a na to kmalu pozabiva, najmlajši se pa tudi ne pritožujejo (le zakaj bi se?).

Ker želiva imeti stanovanje vsaj približno primerno bivanju in ne podobno posledicam neuspele vaške veselice, otroka spodbudiva k pospravljanju vsega, kar ni na svojem mestu. Seveda se jima pridruživa in pomagava. Včasih nam uspe prej, včasih pač ne, a važno nama je, da se držimo rutine in dosežemo namen. Nenazadnje se bosta na ta način spoznala s posledicami njunih dejanj in se naučila, da smo vsi enakovredni in imamo svoje zadolžitve.

Sin in hčerka rišeta
Ker oba rada rišeta, vsak dan zagotovo pospravljamo vsaj barvice in liste

Večerja

Naj dvigne roko starš, kateremu se še ni zgodilo, da bi si otrok zaželel jesti točno tisto, česar ni v hladilniku. Se mi je zdelo, ja. Nobene roke ne vidim. K sreči se nama to ne dogaja pogosto, ker je najmlajša zadovoljna z vsem, kar se znajde na krožniku, njen brat pa tudi ni tako izbirčen, da se ne bi vsak dan našlo nekaj po njegovem okusu.

Čeprav je za naju z ženo še prezgodaj, da bi jedla z otrokoma, je večerja čas, ko vsi skupaj sedemo za mizo in se pogovarjamo. Ne gre pa vedno tako gladko. Če ne opaziva, da si je kdo izmed otrok k mizi prinesel igračo, ga le stežka prepričava, da svojo pozornost usmeri v hrano in ne v igranje.

Tuširanje

Za tuširanje večinoma skrbi žena. Oba, tako hčerka kot sin se rada tuširata in se istočasno še malce poigrata. Pri tem imamo le malo igrač namenjenih izključno tuširanju. Namesto tega si lahko otroka sama izbereta, katere bi rada imela tisti dan pri sebi. Tukaj nimava nekih konkretnih omejitev, res pa je, da jima ne dovoliva uporabljati igrač, ki bi se lahko ob stiku z vodo poškodovale ali uničile – recimo igrače z baterijami.

Žal smo z aktivnostmi in prostorom v času umivanja omejeni, ker nimamo kadi ampak tuš kabino, vendar sva se z ženo znašla drugače. Dokler sta bila otroka dovolj majhna, sta se hkrati namakala v eni otroški banjici, kasneje pa v nekaj centimetrih vode v tuš kabini. Ni bilo idealno, a zdela sta se zadovoljna.

Pred kratkim sva pričela z ločenim tuširanjem, pri čemer žena najprej stušira starejšega sina in ta čas s hčerko preživiva skupaj, nato pa je na vrsti še hčerkino tuširanje in preživljanje skupnega časa s sinom. Na tej točki želim otroke karseda umiriti, zato se z njima večinoma pogovarjam in ne igram. No, če sem iskren, v kolikor izrazita željo, občasno prižgem telefon in zavrtim kakšno njima ljubo pesem, a tega se počasi odvajam, ker vem, da jima s tem ne delam nobene usluge.

Umivanje zob

Tudi tukaj ima žena glavno besedo, ker me vedno gnjavi, da nisem dovolj temeljit, zato delo odstopim profesionalcem :).

Običajno zadeva poteka tako, da medtem ko žena enemu otroku umiva zobe, si jih drugi umiva sam in obratno. Ne gre pričakovati, da si jih bosta znala popolnoma očistiti, se pa tako učita tega pomembnega opravila. Da je res pomembno, sva ju že seznanila, predvsem sina, ker je hčerka še premajhna in ima zobno ščetko bolj za igranje kot pa kaj drugega.

Zobna pasta in zobna ščetka ob stojalu za zobne ščetke v obliki zoba
Za zobe vedno dobro poskrbimo

Oblačenje v pižamo

Sinu pomagam jaz, žena pa poskrbi za hčerko. Tu in tam si naju malenkost privoščita in nama bežita po celi postelji, ampak ju hitro ukrotiva, saj vesta, da po oblačenju sledi branje knjig, česar sta vselej vesela. 

Kadar menjamo pižame, si lahko otroka po svoji volji izbereta katero bi imela oblečeno.

Branje knjig

Starejšemu bereva knjige že od samega začetka in to navado sva želela ohraniti tudi pri drugem otroku. Branje knjig je ponavadi moja naloga.

Koliko bomo brali je odvisno od razpoložljivega časa, kaj bomo brali pa določita otroka. Poleg naših knjig imata na razpolago še knjige, ki si jih redno izposojamo v knjižnici, zato je izbira vedno dovolj velika in kvalitetna.

Odhod spat

Če kdo obvlada uspavanje, je to moja boljša polovica. Točno ve, kaj kdo izmed otrok potrebuje in kdaj, zato v 99% ni nobenih problemov, vse skupaj pa traja le kakšnih 15 minut. Sin pravzaprav zaspi sam, če že, potrebuje le kratek pogovor ali dotik. Kot se za malčke spodobi, je hčerka povsem zadovoljna z maminim mlekom.

Igrača Nodija leži v postelji na sinovem vzglavniku
Če se jima zazdi, otroka včasih zaspita z najljubšo igračo

Ali tvoji otroci sledijo večerni rutini?

Če da, kako poteka? Je pozitivno vplivala na vaše družinsko življenje? Kako so jo otroci sprejeli?