Po kratkem premisleku kam bi se lahko odpravili na izlet, sva z ženo sklenila, da odidemo na ogled mlinčkov v Suhadolah v občini Komenda, o katerih sva le nekaj dni prej brala na Facebooku. Po fotografijah sodeč se nama je zdela dobra ideja še posebej za oba otroka, ki se vedno veselita česa novega in sta bila nad omembo mlinčkov navdušena.

Začetek izleta ni bil obetaven

Pred odhodom sem na spletu našel podrobnejši opis poti, s čimer sem želel zagotoviti, da bi izlet potekal čim bolj tekoče in brez pretiranega iskanja končnega cilja. Po prebranem sem bil prepričan, da težav ne bi smelo biti, a zataknilo se je takoj, ko smo prišli do cerkve Svetega Klemena v Suhadolah. Do te točke z iskanjem nisem imel problemov, ker sem se pred slabim letom dni tam mimo vozil v službo.

Ko smo parkirali na majhnem parkirišču ob omenjeni cerkvi, smo skupaj s še eno družino, za katero sem zaman upal, da ima več pojma kot mi, začeli z iskanjem v opisu poti omenjenega smerokaza za mlinčke, ki pa ga na noben način nismo našli. Šele kasneje so nam mimoidoči povedali, katera cesta je prava. Če te slučajno zanima – odpraviš se po asfaltirani cesti, na začetku katere se nahaja tabla “Mlad krompir”. Iz tega sem se naučil dvoje – kje začeti s sprehodom do mlinčkov in kje lahko kupim mlad krompir. Ni slabo … 

Pot je dobro označena

Celotna pot, z izjemo prej napisanega, je dobro označena in zato težav z orientacijo nismo imeli. Delček k temu je pripomogel tudi na spletu najden opis poti, v katerem je med drugim omenjen betonski most preko reke Pšate, ki ga nikakor ne moreš zgrešiti. Mimogrede, če ob cerkvi ni prostora, lahko brez problema parkiraš tudi takoj za tem mostom.

Ko pot z makadama preide v gozdnato kolovozno pot, se na vsakem razcepu, katerih ne manjka, nahaja tabla v obliki puščice z napisom “Mlinčki”. Torej, ne išči tistih standardnih rdeče-belih markacij, ker jih ni, zato se na poti raje oziraj po deblih dreves, kjer boš našel označevalne table.

Označevalna tabla na drevesu za mlinčke
Po celotni poti najdeš takšne označevalne table

Približno polurni sprehod je idealen za otroke … in komarje

Večina poti poteka po gozdu, zato je sence več kot dovolj. Ker trasa ni zahtevna, saj večinoma poteka po ravnem, z njo ne bodo imeli težav niti otroci. Najina najmlajša sta se sicer proti koncu že pritoževala nad utrujenostjo, ampak to le zato, ker nista vajena takšnih izletov. Na koncu sva hčerko večinoma nosila, sina pa ne, razen pri vračanju proti avtomobilu. Aja, otrokom znajo biti med sprehodom všeč tudi potniška letala, ki letijo zelo nizko, saj vzletajo in pristajajo na Letališču Jožeta Pučnika.

Kar ti svetujem, v kolikor imaš mlajše otroke je, da jih kljub sicer varni poti ves čas opazuješ, ker lahko med številnimi razcepi hitro krenejo v napačno smer in se izgubijo.

Ne vem ali je šlo za posledico obilnega deževja ali za nekaj povsem običajnega, ampak ob poti se je na več mestih pojavljala stoječa voda, ki jo komarji obožujejo. Ko bi ti vedel, koliko teh majhnih tečnih pošasti nas je obletavalo in pikalo! Verjetno sem bil konec dneva bolj utrujen od odganjanja komarjev kot pa od česa drugega. Kakorkoli, k sreči smo s sabo vzeli ustrezno kremo, ki pa na čase ni bila kos napadalnim akcijam komarjev, zato je večkrat sledila druga stopnja obrambe – udariš in upaš, da kakšnega zadaneš.

Brunarica, drvarnica in kurišče

Ko smo prispeli do vznožja hriba imenovanega Koseški hrib, kjer se nahaja izvir Mrzlega studenca in kup mlinčkov, smo opazili leta 1997 narejeno leseno brunarico z nazivom Koča pri mlinčkih, v kateri je ravno dovolj prostora za klop in mizo.

Ogledali smo si tudi drvarnico obnovljeno v letu 2014, kjer se pod njeno streho, ki te zlahka zaščiti pred morebitnim dežjem, prav tako nahaja manjša lesena klop.

Ob mlinčkih je na voljo še prostor s kuriščem, okrog katerega je nameščenih več klopi. Žal tega prej nismo vedeli, zato s sabo nismo vzeli nobene takšne hrane, ki bi si jo lahko pripravili s pomočjo ognja. Vsekakor pa bi znala biti to super izkušnja za otroka, ker tega še nikoli nista počela. No ja, vemo za prihodnjič.

120+ mlinčkov v družbi izrezljanega lesenega škrata

Seveda ne gre brez mlinčkov, saj so bili ravno ti razlog za ta izlet. Ideja, izdelava in skrb za mlinčke je že od samega začetka v rokah tamkajšnjih domačinov in sega vse v leto 1987, ko so se na tistem mestu pojavili prvi izmed okrog 125 mlinčkov. To število je bilo doseženo leta 2006, ne vem pa, ali se je od takrat kaj spremenilo. Štel jih seveda nisem.

Mlinčki
Za mlinčke ves čas skrbijo domačini

Po pravici povedano smo vsi skupaj pričakovali večjo površino na katerih se mlinčki nahajajo, res pa je, da nismo vedeli, da sta le dva večja, vsi ostali pa manjši. Poleg največjega mlina se nahaja leta 2014 izrezljan lesen škrat, katerega izdelovalec očitno obvlada obdelovanje lesa, saj gre, po mojem mnenju, za pravo mojstrovino. V zvezi z največjim mlinom bi še omenil, da je na njem obešen kovinski lonček, s katerim lahko zajameš tamkajšnjo pitno vodo in se odžejaš.

Nedelujoči mlinčki in vedro, ki se prevrača

Na izlet smo se odpravili dan po obilnem deževju, zato sem bil res presenečen, da se zaradi pomanjkanja vode niso vrteli vsi mlinčki. Me pa zanima, kako je mogoče, da je bilo vode le za vzorec, glede na to, da je deževalo po celi Sloveniji?

Na spletu sem pred izletom prebral tudi, da naj bi se zvok enega izmed večjih mlinov slišalo še preden človek prispe do njega, a smo ga zaslišali šele ob prihodu na cilj in še to zelo poredko. Verjetno razlog za to prav tako tiči v premajhni količini vode.

Otrokoma je bilo še posebej všeč leseno vedro, v katerega se je po narejenem lesenem kanalu stekala voda. Vsakič, ko se je vedro napolnilo, se je prevrnilo in zlilo vodo v kamnito “korito”.

Privoščili smo si doma pripravljeno kosilo, borovnic nismo našli

Kot sem že omenil, za kurišče prej nismo vedeli, zato smo si pred odhodom doma pripravili kosilo in nekaj drugih malenkosti, jih dali v posode in jih odnesli s sabo. Tam smo se usedli na eno izmed številnih klopi in v miru pojedli. Moram priznati, da bi včasih jedilnico zlahka zamenjal za obrok v naravi in nisem bil edini takšnega mnenja.

Menda se v Suhadolskem gozdu nahaja ogromno borovnic, ki bi odlično dopolnile naše kosilo, vendar jih nismo našli. No, res pa je, da se med iskanjem nismo ravno pretegnili. Pač smo si sami krivi.

Naključno odkritje še enega mlinčka in lesenega orla ob bajerju

Na poti nazaj sem nedaleč od mlinčkov, med drevesi na levi strani, opazil nekaj lesenega. Ker mi radovednost ni dala miru, sem predlagal, da si pobližje pogledamo za kaj gre. Prišli smo do bajerja, ob katerem je stala lesena skulptura orla. Nisem prepričan, a skoraj z gotovostjo lahko trdim, da je izdelovalec ista oseba kot je izdelala škrata ob velikem mlinu. Poleg orla, smo ob ribniku po naključju opazili še en majhen mlinček, identičen tistim, ki smo jih videli prej.

Lesen orel
Enako kot škrat, je tudi orel vrhunsko izdelan iz lesa

Vprašanje zate

Če si si mlinčke že ogledal, kakšen vtis so naredili nate? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!