Če slučajno še nisi, ti pred nadaljevanjem svetujem, da si najprej prebereš prvi del in nato še drugi del objave o selitvi. Spodaj te čaka tretji del.

Za opremljanje nisva uporabila le novega pohištva

Z ženo sva skušala stanovanje opremiti kar se da racionalno in brez nepotrebnih stroškov, saj si nisva želela nakopati dolgoletnih dolgov, zaradi katerih bi trpele naše preostale želje. Iz tega razloga sva novo kupila le tisto, za kar druge možnosti nisva imela. Preostalo sva zbrala “z vseh vetrov”.

Večji del opreme sva kupila na novo

Sedežna garnitura, kuhinja (blok) in spalnica je le nekaj reči, ki sva jih morala kupiti v trgovini, ker nič od naštetega v prejšnjem stanovanju ni bila naša last, kuhinje pa zaradi mer tako in tako ne bi mogla uporabiti. Pravzaprav sem vesel, da sva vse omenjeno kupila na novo, ker ohranjenost rabljenega že pred našim prihodom ni bila hvale vredna.

Kot del kuhinje štejem tudi po meri narejena vrata za pomivalni stroj, vrata pod koritom, dodatni dve viseči omarici in dodaten pult. Žal nič od tega ni bilo mogoče dobiti v barvi osnove. Imamo pač dvobarvno in vsaj dovolj veliko kuhinjo, ker sam blok za vse ne bi zadostoval, ustrezna kuhinja po meri pa bi presegla najin proračun.

Rabljeno jedilno mizo sva dobila po ugodni ceni

Ko sva na spletu brskala za jedilnimi mizami, so se nama cene, milo rečeno, zdele bistveno previsoke. Spraševala sva se, ali bomo mizo res toliko uporabljali, da bi bila pripravljena zanjo odšteti vsaj nekaj sto evrov. Odgovor? Ne! Morda pa je bila cena višja zaradi najinih pogojev? Želela sva si namreč bele, pravokotne oziroma kvadratne in raztegljive mize, če bi slučajno kdaj potrebovali večjo površino.

Po kratkem in neuspešnem iskanju sva se lotila malih oglasov na Facebooku. Ni trajalo dolgo, ko sva zasledila pravega. Mlada družina iz bližnjega kraja je prodajala skoraj novo jedilno mizo z vsemi zgoraj naštetimi lastnostmi za 60 evrov. Kupila sva jo že naslednji dan.

Jedilna miza s stoli, tekačem in posodo s sadjem
Skoraj nova jedilna miza naju je stala le 60 evrov

Nekaj reči sva vzela iz prejšnjega stanovanja

Za večjo omaro z drsnimi vrati, predelno omaro, omarico iz kopalnice in komodo sva se odločila, da jih bova ob selitvi vzela s seboj. Tega nisva storila le zato, da bi prihranila, ampak sva po izmeri stanovanja videla, da lahko vsak del pohištva smiselno uporabiva v različnih prostorih – od kleti, do kopalnice, predsobe in spalnice.

Uporabno pohištvo sva našla tudi v moji bivši sobi pri starših

Preden sva se z ženo odločila za skupno življenje, sem imel eno sobo pri mojih starših popolnoma zase. Starša sta se odločila, da bosta stvari v njej pustila tam kjer so, dokler ne bo prišel čas, da jih uporabim. Če kdaj, potem je bila ta selitev za to najprimernejša. Omaro z vitrino sem sicer še pustil tam, komodo in omaro za oblačila pa sem odpeljal v naš novi dom.

Doma narejeno dno zakonske postelje

Najina zakonska postelja je bila prvotno namenjena le letvenim dnom, ki stanejo tudi po 100 in več evrov za velikost 90 x 200 centimetrov (polovica zakonske postelje). Ko sva to omenila očetu, je prišel na idejo, da bi lahko dno, ki bi bilo veliko trpežnejše in precej cenejše, izdelali sami iz obdelanih lesenih desk in z manjšimi prilagoditvami same osnove, na katero bi le-te pritrdili. Tako sva po celotni dolžini in širini postelje, na nekaj centimetrov položila 5 centimetrov široko desko. S tem sva omogočila zračenje vzmetnice in ekstra močno podlago zanjo. Čeprav sva imela dela za par ur, je bil prihranek na koncu precejšen – namesto okrog 200 evrov sva jih zapravila le 35. Ni slabo, kajne?

Zaradi naše neprevidnosti in površnosti smo morali otroško posteljo izdelati sami

Ljudje delamo napake. To je dejstvo. In eno izmed njih, ki nas je drago stala, smo naredili pri merjenju širine otroške sobe in pripadajoče postelje v velikosti 90 x 200 centimetrov.

Namen je bil, da bi moja starša kupila identično posteljo še za drugega otroka. Na željo mojega očeta je sam izmeril širino sobe in sklepal, da je prostora ravno dovolj za dve takšni postelji, zato je dodatno tudi naročil. Ko pa sva šla z ženo meriti še enkrat – tisti čas je bila prva postelja že v sobi – sva ugotovila, da se je uštel za 7 centimetrov. Zakaj? Ker je v mere postelj pozabil šteti še širino posteljnih stranic. V tistem trenutku nam ni preostalo drugega, kot da naročilo prekličemo, drugo posteljo pa razstavimo in odstranimo iz stanovanja.

Ogrodje otroške postelje velikosti 90 x 200 centimetrov
V sobi naj bi bili dve takšni postelji ena poleg druge, a smo se pri merjenju ušteli za dobrih 5 centimetrov

Na koncu smo izpeljali najin prvotni plan – da namesto standardne postelje, po celi širini sobe naredimo dvignjeno platformo z močnimi lesenimi oporami, ki bi istočasno predstavljala posteljno dno. Povedano drugače, otroka sta si želela spati v isti postelji in na tak način sva jima to omogočila, pa še ograjice ni bilo treba kupovati. Brez dodatnih stroškov z nakupom materiala in skoraj enotedenske zamude seveda ni šlo, a se je splačalo.

Nekaj smo preselili s kombijem, ostalo pa z avtomobilom

Če res ne gre za predhodno opremljeno stanovanje, s katerim je najemnik zadovoljen, je dobro razmisliti o prevozu robe z večjim dostavnikom ali vsaj prikolico. Ker imava z ženo dovolj izkušenj s selitvami, sva vedela, da bo za nekatere stvari najbolj smiselno uporabiti kombi, za druge pa bo popolnoma zadostoval naš enoprostorec.

Večino novih stvari so pripeljali dostavljalci iz trgovine

Če je bilo možno in časovno sprejemljivo, sva z ženo izkoristila dostavo nove opreme v okviru posameznih trgovin. Za določen del, skupaj s sedežno garnituro, kuhinjskimi stoli in klubsko mizico, sva za pomoč prosila prijateljevega znanca, ki je na pomoč priskočil s kombijem, ker bi nam trgovina bistveno prepozno dostavila izdelke.

Še nekaj v zvezi z dostavljalci – ob naročilu spalnice so nama pojasnili, da sami pohištva ne nosijo v stanovanje, lahko pa nam pri tem pomagajo. Razlog? Ker so jih določene stranke klicale, da so jim dostavljalci popraskali zidove, vrata ali druge dele doma, četudi do tega sploh ni prišlo. Po besedah zaposlenega, so od njih na licu mesta zahtevali denar in jim grozili s tožbo. Mislim … resno?! Na koncu smo v stanovanje vse znosili sami. Pri tolikih stvareh se tistih par paketov ni veliko poznalo.

Za prevoz večinskega dela reči smo izkoristili velikost (našega) avtomobila

Sprva sva hotela za prevoz prostostoječe skrinje in pralnega stroja najeti kombi, ker mi je bilo za to res škoda našega avtomobila. Ko pa mi je brat omenil, da si lahko pomagam s Volkswagnovim Touranom, katerega je imel ravno tisti trenutek v lasti, sem izkoristil priložnost.

Prostostoječa skrinja v Volkswagen Touran-u
Touran se je izkazal kot dovolj velik enoprostorec za prevoz prostostoječe skrinje

Za kar nisva dobila primernega transportnega vozila oziroma zanj ni bilo potrebe, sva uporabila naš avto. Šele v takšnih primerih se vidi, kako veliko in prostorno vozilo imamo. Pri selitvi sta mi najbolj pomagala zložljiv sovoznikov sedež in posamično pomikanje ter zlaganje sedežev v zadnji vrsti. Običajno imajo avtomobili zadnjo klop deljivo v razmerju ⅓ + ⅔, kar v našem primeru ne bi prišlo v poštev, ker sta, ko smo šli recimo v Ljubljano iskati 150-centimetrsko predelno omaro, na zunanjih sedežih sedela otroka. Tako sem zložil le srednji sedež in omaro peljal med njima. Z zloženimi vsemi sedeži mi je uspelo brez težav hkrati peljati vse dele postelje velikosti 90 x 200 centimetrov, vključno z vzmetnico in podom iz iverne plošče (govorim o tisti nesrečni postelji, pri kateri smo z merami brcnili v temo). Seveda sem avto uporabil tudi za prevoz vseh škatel z robo in ostalih malenkosti iz prejšnjega stanovanja.

Vprašanje zate

Kako gledaš na domačo izdelavo pohištva z namenom prihranka denarja? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!

P. S. v kolikor te o naši selitvi zanima še več, si preberi četrti (zadnji) del objave o selitvi.