Vsako leto se v začetku avgusta v Zagorju ob Savi odvija tako imenovana Zagorska noč. Gre za dogodek, ko se na različnih odrih po centru mesta odvijajo koncerti bolj ali manj znanih glasbenikov. Poleg glasbenih prireditev se lahko obiskovalci udeležijo tudi delavnic in športnih dogodkov, kot sta kolesarjenje in tek.

Obiskovalci in tekmovalci iz cele Slovenije

Zagorska noč ni prepoznavna le med občani Zagorja ob Savi, temveč tudi med prebivalci drugih krajev, zato je gneča nepopisna, zaloge piva pa prav tako. V zvezi s pivom – glede na videno, marsikdo naslednji dan sosedu le stežka pove, kako se je imel na Zagorski noči, ker je večino večera prespal pod šankom ali v grmovju. Okej, nazaj na bistvo …

Pločevinka Laškega piva
Pivo … pijača, zaradi katere pozabiš kje si bil in kaj si počel

Ker je 10-kilometrski tek tista glavna “atrakcija”, se še posebej za to priložnost zbere veliko tekačev iz različnih slovenskih krajev, izmed katerih je nemalo povratnikov. Večina teče zgolj zaradi veselja do teka, nekateri pa tekmo vzamejo sila resno. No, če logično sklepamo, le kdo bi se pripeljal recimo iz Murske Sobote, da bi se 2 uri vlačil po 10 kilometrih poti? To lahko dela tudi doma, okrog hiše.

Odločitev za sinov tek je padla na dan tekmovanja

Ko smo se zjutraj zbudili, sva z ženo prišla na idejo, da bi mogoče sina prijavila na tek. Ker se nama zdi prav slišati njegovo mnenje, sva ga vprašala, če bi morda zvečer želel teči skupaj z drugimi otroci na tekmi. Nepričakovano je bil nad vprašanjem navdušen, zato smo imeli cel dan v mislih, da se ne smemo pozabiti prijaviti in prevzeti štartne številke.

Tek se je pričel ob 18. uri, zato smo dobre četrt ure prej odšli do prizorišča in se prijavili na tako imenovan Cici tek, katerega razdalja je znašala 300 metrov. Za dobra 3 leta starega otroka se mi zdi to čisto primerno. Štartnine kot takšne ni bilo, vseeno pa je bil zaželen prostovoljni prispevek. Poleg štartne številke (bila je 196) je najin korenjak dobil še všečno majico, ki mu je pristajala kot ulita.

Pripravljeni, pozor, zdaj

Ker je bilo za sina vse skupaj popolnoma novo, štartna črta pa nabito polna, je poleg sina tekla moja žena. Pravzaprav je veliko malih tekačev spremljal eden izmed staršev. Saj veš, ko se hkrati v tek požene cela čreda otrok, jih hitro kdo skupi, zato je prisotnost očeta ali matere kar dobra ideja. Prepričan sem, da so bili otroci tudi bolj motivirani, ker so vedeli, da z njimi teče njihov največji vzornik – starš.

Med tekom sva s hčerko stala nekje na polovici proge in spremljala tekmovanje. V rokah sem vestno držal telefon, da bi sina in ženo brez težav ujel “v elementu”. Mi je uspelo? V bistvu sploh ne vem, da sta tekla mimo naju. Ja, ne le, da ju nisem uspel fotografirati, niti videl ju nisem! Ne vem, ali potrebujem očala z lečami debeline dna steklenice piva, ali pa sta sproti zavila še v gostilno. Kakorkoli, opazil sem ju šele v cilju. Tako je, opazil sem ju, lahko verjameš?

Ob koncu teka si je vsak otrok prislužil medaljo, sok in sladoled. Biti otrok in hkrati še športno aktiven včasih ni slabo, a?  

Sin opazuje startno stevilko na svoji majici
Ponosen na svojo prvo štartno številko

In kakšen je bil rezultat? 

Nimam pojma, pa tudi zanima me ne, ker je bil najin namen z ženo predvsem ta, da sin dobi neko novo izkušnjo. Po ženinih informacijah sta tekmo končala v prvi tretjini, vmes pa se nista nič ustavljala ali hodila, kar je super in nad pričakovanji moje boljše polovice. Jaz sem očitno v sina bolj zaupal, ker niti pomislil nisem, da mu ne bi uspelo preteči razdalje brez hoje.

V vsakem primeru sem na nanj zelo ponosen in vesel, da se je podal novi dogodivščini naproti ter jo speljal do konca tako, kot oba z ženo veva, da zna.

Se je kateri izmed tvojih najmlajših že udeležil tekaške tekme?

Če da, se je odločil sam ali s tvojo pomočjo? Kakšni so bili njegovi vtisi po tekmi? Koliko je bil star, ko je šel na svojo prvo tekmo?