Občinske meje so se pred dobrima dvema tednoma končno odprle! Vsaj zaenkrat. In le kaj drugega lahko pričakuješ od družine, ki rada hodi naokrog, kot to, da prvi vikend na svobodi preživi na izletu? Obetal se je topel in sončen konec tedna, zato sem že nekaj dni prej razmišljal v kateri del Slovenije bi se odpravili. Za začetek sva z ženo sklenila, da bo popolnoma zadostoval obisk nekaj več kot pol ure oddaljenega Gradiškega jezera, kjer sva sicer pred sedmimi leti že bila.

Na kratko o Gradiškem jezeru

Gradiško jezero se nahaja blizu kraja Gradišče pri Lukovici in je za razliko od denimo Bohinjskega, v katerem sem se nenačrtovano “okopal”, umetno zajezeno jezero, ki predstavlja mokri zadrževalnik na potoku Drtijščica. Povod za njegov nastanek je bila gradnja štajerske avtoceste od Ljubljane proti Mariboru (in obratno). Naloga Gradiškega jezera je preprečevanje poplavljanja avtoceste v času neurij.

Na informativni tabli ob jezeru sem prebral, da sta z njim povezani dve legendi, ki omenjata grad Rožek (ruševine se nahajajo nekje nad jezerom) in gradiški grad. Ena legenda govori o tem, da je v jezeru, ki naj bi nekoč stalo na območju današnjega Gradiškega jezera, prebival zmaj, kateremu bi morali žrtvovati graščakovo hči, a ga je že pred tem ubil za to bogato nagrajen berač. Druga legenda pa pravi, da naj bi graščaka obeh gradov skupaj lovila ribe in se preko jezera vozila drug k drugemu na obisk. Kasneje je graščak gradu Rožek ukazal svojim tlačanom prekopati jez na Kurniku v Trnjavi, zaradi česar je jezerska voda odtekla in nastali so pašniki. 

Informativna tabla o Gradiškem jezeru
Informativna tabla obiskovalcu ponuja nekaj informacij o Gradiškem jezeru

Že dopoldan gneče ni manjkalo

Med vikendom se rad vsaj malenkost naspim in pridobim nekaj malega energije porabljene v službi tekom tedna, zato smo do Gradiškega jezera prispeli “šele” nekaj pred 10. uro dopoldan. Ker je bil tisti vikend prvi, ko so bile meje med občinami odprte, sem pričakoval veliko ljudi, a nisem si mislil, da se bo v tako kratkem času nabralo toliko izletnikov, da bodo avtomobili parkirani praktično vsepovsod – tudi tam, kjer ne bi smeli biti. Kakorkoli, prosto parkirno mesto smo vseeno hitro našli in se tako odpravili na sprehod okoli jezera. Izbrali smo smer urinega kazalca. Ker smo v korona časih, naj omenim, da vzdrževati varnostno razdaljo ni bil problem.

Odličen kraj za rekreacijo

Okolica Gradiškega jezera je idealna za različne oblike rekreacije. Nezahtevna makadamska pot okrog jezera je dolga 4200 metrov. Določen del poteka tik ob vodi, velik del pa tudi po gozdu, zato vode na trenutke ni mogoče videti. Celotna pot je popolnoma zaprta za promet, razen za lastnike tamkajšnjih gozdov in ribiče.

Na poti ni manjkalo sprehajalcev, kolesarjev, tekačev in nenazadnje tudi ribičev, ki lahko v Gradiškem jezeru lovijo ribe kot so amur, smuč, bolen, krap, klen, mrena in ščuka. Ob trasi imajo ljubitelji krepilnih vaj možnost uporabljati zunanje fitnes naprave. Po izgledu sodeč bi si upal trditi, da jih malokdo uporablja.

Gradiško jezero lahko predstavlja začetno točko za pohod na 773 metrov visoko Limbarsko goro, saj se pot okrog jezera na s smerokazom označeni točki odcepi in te tako vodi prav na Limbarsko goro. Ob Gradiškem jezeru poteka tudi del 55 kilometrov dolge Rokovnjaške poti, ki poteka po vrhovih okoliških hribov. 

Makadamska pot okoli Gradiškega jezera
Pot okoli jezera je v celoti makadamska in, z redkimi izjemami, zaprta za promet

Okolica Gradiškega jezera je menda dom medvedov

Sodeč po napisu in fotografiji na eni in edini temu namenjeni tabli ob jezeru, naj bi bila njegova okolica dom medvedov. Dokaza sicer nimam in vesel sem, da je temu tako, drugače bi imel še danes polne hlače – če bi medvedu sploh uspel uiti.

Vzeli smo si veliko časa, zato se nismo le sprehajali

Ker smo imeli časa več kot dovolj, otroka, še posebej hčerka, pa nista najbolj navdušena nad hojo, smo sprehod začeli in do konca tudi nadaljevali počasi. Vmes smo se ustavili za risanje po pesku, fotografiranje, ogledovanje okolice, počitek na eni izmed maloštevilnih klopi tik ob jezeru (vsekakor bi jih moralo biti več) in malico v obliki okusnih borovnic ter drugih prigrizkov.

Kar je bilo otrokoma po poti še posebej zanimivo je bila precejšnja luknja (ne vem kako se dejansko imenuje) v jezeru obdana z rešetkami, v katero se v velikih količinah steka jezerska voda. Le nekaj minut pred prihodom nazaj do avtomobila smo v jezeru opazili celo nekaj labodov (rac žal ne), katerih prej cel čas nismo srečali.

Verjameš ali ne, za 4,2 kilometra dolgo pot smo porabili skoraj štiri ure in pol! No, pa saj sem ti povedal, da smo si vzeli veliko časa …

Velika luknja narejena v Gradiškem jezeru
V posebej narejeno luknjo v jezeru stalno odteka ogromno vode

Nič več otroških igral in paviljona s pijačo

Ko sva z boljšo polovico pred sedmimi leti Gradiško jezero obiskala prvič, sva ob trasi naletela na neke vrste paviljon, v katerem so stregli pijačo, medtem ko so se lahko otroci zabavali na bližnjih otroških igralih. Na najino začudenje, na tistem mestu ni več ne paviljona, ne igral, zato ti preostane le, da spiješ in poješ zgolj tisto, kar prineseš s seboj, otroci pa si bodo morali za zabavo najti alternativo.

Vprašanje zate

V kolikor si že obiskal Gradiško jezero, kaj ti je bilo najbolj všeč? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami.