Medtem ko so slovenski otroci odšli v šolo, smo šli mi na dopust v Medulin. Nekako sva bila doslej z ženo vajena iti na počitnice v začetku septembra, saj je cena ugodnejša, pretirane gneče ni, pa tudi vročina že rahlo pojenja. Čeprav še zdaleč ni šlo vse po načrtu (dejansko je šlo bolj malo po načrtu) in vremenska napoved že pred odhodom ni bila obetavna, smo kljub vsemu uživali, vključno s hčerko, ki je bila prvič v svojem življenju na morju.

Bujenje otrok in odhod zgodaj zjutraj sta potekala presenetljivo gladko

Ker Medulin ni tako daleč (dobrih 250 kilometrov), z uro odhoda nismo pretiravali, saj smo se tako in tako lahko v apartmaju prijavili šele ob 11. uri. Uradno sicer še 3 ure kasneje, a smo se z lastnikom dogovorili za nam ustreznejšo uro, saj se radi čim prej nastanimo. 

Vstal sem ob 3.45, da sem se lahko v miru spravil k sebi, uredil še zadnje malenkosti in odnesel v avto tisto, česar nisem prejšnji večer. Glede na to, da smo 4-članska družina, sem bil prepričan, da bom prtljago komaj spravil v prtljažnik, a bi se z lepšim zlaganjem našel prostor še za eno osebo. Ko je bil avto pripravljen sem zbudil ženo, še malce kasneje pa sva začela z bujenjem otrok. Ker običajno nimava razloga, da bi jih budila, sem še posebej od hčerke pričakoval veliko joka, a je očitno vedela, da jo čaka super dogodivščina.

Ob 5. uri smo že sedeli v avtu in se odpravili na pot.

Avtomobilski prtljažnik poln stvari za dopustovanje
Če bi stvari v prtljažnik lepše zložil, bi se našel prostor še za enega

Prihod na cilj skoraj brez zastojev, z enim postankom na obupnem počivališču in brez čakanja na mejnem prehodu

Ker je bil ponedeljek, torej delovni dan, in je bila ura ravno pravšnja za tiste, ki s službo pričnejo ob 6. uri, smo na poti proti Ljubljani naleteli na nekaj manjših in kratkotrajnih zastojev. Takoj, ko smo prišli mimo Ljubljane in cest, ki vodijo do mestnega središča, se je promet sprostil, zato sem vključil tempomat in z njim v miru vozil vse do mejnega prehoda.

Še preden smo prišli do državne meje smo se ustavili na počivališču Risnik, vendar nam je bilo hitro žal. Ker so bila stranišča zaklenjena (v čem je hec?), so bila na voljo le mobilna stranišča. To sicer ni panike, a ko smo s polnimi mehurji prišli bližje, sta bila vonj in videz okolice takšna, kot bi nekdo v greznico podstavil bombo. Neznosen smrad, kup takšnih in drugačnih izločkov povsod okrog počivališča … Skratka, grozljivka. Ne le, da bi lahko ljudje opravili potrebo v stranišču in ne v njegovi okolici (vem, ni prijetno, a tako pač je), ampak nekdo očitno v službi dela vse drugo, le tistega ne, kar bi moral.

Ko smo končno, brez zgostitve prometa in otroške nestrpnosti prišli do mejnega prehoda, sem predvideval vsaj kakšnih 15 minut čakanja, a vsega skupaj za to nismo porabili niti minute, zato smo Slovenijo zapustili v za nas rekordnem času in nadaljevali pot do Medulina, kamor smo prispeli okrog 9. ure.

Iskanje apartmaja, ki ni obstajal in težave še preden smo ga sploh videli

Žena je bila prepričana, da ima naš apartma v naslovu številko 125, zato smo kakšno uro hodili gor in dol po sicer pravi ulici, a brez uspeha. Zanimivo je, da smo našli popolnoma vse številke, le številke 125 ne. Že malce obupani in v prepričanju, da je vse skupaj en sam nateg, smo zvonili po okoliških apartmajih in spraševali ljudi, kje bi bila iskana številka, vendar nihče ni vedel. Ker ni šlo drugače, smo poklicali lastnika, ki nas je napotil kakšnih 100 metrov višje po cesti, k apartmaju številka 152 in ne 125, kot nas je prepričevala moja boljša polovica. Na tem mestu se zahvaljujem ženi za začetek dopusta brez stresa (če verjameš).

Ulica na kateri se nahaja apartma
Po tej ulici smo kot izgubljeni tavali in iskali apartma približno eno uro

Ko smo prišli do apartmaja, nas je namesto lastnika zunaj čakala neznana in precej nekomunikativna ženska. Vse kar smo od nje izvedeli je bilo to, da stojimo pred našim apartmajem, ter, da se bo tekom tedna oglasil lastnik in nam prinesel račun za nastanitev. Našega bivališča v času dopustovanja nam ni razkazala, kaj šele, da bi od nje dobili kakšno koristno informacijo. Precej čudno … 

Apartma pod pričakovanji

V skladu z rezervacijo smo imeli studio, kjer so vsi prostori združeni v enega, z izjemo kopalnice in stranišča. Nahajal se je v pritličju in je imel dovolj veliko teraso za vse nas. Bil je precej majhen, a nam je bilo za to pravzaprav vseeno, ker gremo na morje uživati v naravi in ne čepeti med štiri stene.

Navzven z apartmajem ni bilo nič narobe, pa tudi notranjost v osnovi ni imela slabosti. Rekel bi, da je bilo videno stanje primerno oceni – 8,6 od 10 točk. Ko pa smo začeli z bivanjem, je šlo vse le še navzdol. Za kuhanje sta bili na voljo samo ogromna in zelo majhna posoda, ki nista imeli pokrovk. Velika posoda je bila pravzaprav takšne velikosti, da na kuhalno ploščo ni bilo mogoče postaviti še druge posode, čeprav je bila res majhna. Zajemalke in še nekaterih  osnovnih kuhinjskih pripomočkov ni bilo, rolete pa sem moral ob večerih spuščati z golimi rokami. Poleg tega je zaradi zlomljenega dela pipe, voda pod tušem tekla le iz ročke, iz pipe pa ne. Za nameček, lučka v hladilniku ni delovala in sva si zato z ženo zvečer iskala hrano s pomočjo telefona. Da slučajno ne bi bilo vse popolno, je bila zakonska postelja na sredini podstavljena z leseno palico, kar nakazuje na to, da je bil okvir postelje zlomljen.

Terasa apartmaja
Terasa našega apartmaja je bila dovolj velika za skupno druženje

Ker ne želim samo jamrati, imam tudi pohvalo – na eni izmed omaric smo imeli na voljo vse za igranje šaha. Ker je logično, da gremo ljudje na dopust zaradi šaha, kajne?

Ne gre se za to, da z ničemer ne bi bili zadovoljni, saj nam je apartma kot tak na dopustu še najmanjša briga. Res pa je, da nismo pričakovali pokvarjenih stvari in manjkajočih pripomočkov za kuho, saj se nam doslej to še nikdar ni zgodilo.

Si ti že imel kdaj slabe izkušnje z apartmajem?

Če da, kaj točno te je negativno presenetilo? Kje si naletel na takšen apartma? Boš oziroma si zaradi slabe izkušnje raje iskal prenočišča v hotelu?

P. S. če te zanima kaj vse se nam je v nadaljevanju pripetilo, kaj smo počeli in kje smo bili, te vabim, da si prebereš še 2. del objave.