Verjetno ni otroka, ki si ne bi želel kopanja v morju. To še posebej velja za tiste najmlajše, ki ne živijo v obmorskih krajih, saj imajo običajno možnost čofotati v morju le enkrat, morda dvakrat letno. Ker sva z ženo otrokoma večkrat razložila letošnjo situacijo s koronavirusom (prva objava o Covid-19 je bila namenjena vplivu virusa na nas v logistiki) in jima tudi omenila, da tokrat dopust ne bo čisto takšen kot doslej, sta se s tem nekako sprijaznila. Kljub temu pa sta skoraj na dnevni bazi omenjala željo kopati se v morju. Z veseljem sva jima prisluhnila in ju odpeljala v Ankaran.

Spraševala sva se kam iti, da bi se izognili gneči

Boni, ki nam jih je država podarila za reševanje letošnje turistične sezone so naredili svoje, saj lahko pogostokrat beremo o gneči ob slovenskem morju. Iz tega razloga sva imela z ženo kar izziv najti kraj, kjer bi se izognili nešteto turistom. Izola, Koper in Piran so tri mesta, ki so nama prva padla na pamet, ko sva se spraševala, kje dopustuje največ ljudi. Na koncu sva izbrala Ankaran, kjer žena sploh še ni bila, jaz pa le kot otrok. Moram reči, da je bila najina odločitev zelo pametna. Na cesti ni bilo zastojev, na plaži in v morju pa tudi ni bilo gužve. Glede na to, da smo od doma odšli šele okrog 8. ure, tega definitivno nisem pričakoval.

Malo kopalcev v morju
V Ankaranu ni bilo nikakršne gneče ne na plaži, ne v morju

Zadnji parkirni prostor na presenetljivo ugodnem parkirišču

Ko smo prispeli v Ankaran nas je navigacija vodila v krožišče iz katerega smo zapeljali naravnost do kampa Adria. V tistem trenutku mi je bilo najpomembneje najti parkirišče za katerega nam ne bo treba odšteti celega premoženja. In ne boš verjel, pa tudi sam nisem mogel, da sem ga našel praktično takoj in za le 6 evrov za 12 ur parkiranja. Če to ni ugodno, potem pa res ne vem kaj je?!

Samo parkirišče se nahaja takoj ob vhodu v kamp in se imenuje Adria Ankaran. Je travnato in morda malce čudno oblikovano, a bistveno je, da smo našli prosto mesto, ki je bilo pravzaprav tudi edino. Sence žal ni bilo, zato niti upali nismo, da bo avtomobil po prihodu s plaže vsaj približno ohlajen.

Če boš slučajno kdaj parkiral na tem mestu, naj te opozorim (in tudi table te bodo), da izguba parkirnega listka stane 30 evrov, zato si ga res dobro shrani, da ga ne izgubiš.

Skozi kamp do plaže in morja

Od parkirišča smo se odpravili po cesti navzdol, kjer smo mimogrede našli še eno parkirišče, ki je sicer bližje morju, a je tudi dražje, saj se plačuje za vsako uro posebej. Nato smo še nekaj minut hodili skozi kamp in že zagledali morje. Ostalo nam je le še iskanje najbližje plaže, ki pa ni bila tista tipična, temveč le široka betonska sprehajalna pot brez kančka umetne ali naravne sence, kjer smo, ne edini, odložili naše stvari.

Šotor za senco in naše ostale stvari na plaži
Šotor za senco nas je dobro varoval brez žgočim soncem

Nekateri so se znašli drugače in svoj prostor poiskali na pokriti terasi tamkajšnje restavracije, ki pa je bila zaprta (le zakaj?). Ker smo s sabo prinesli “šotor” za senco, se s tem nismo preveč ukvarjali, v nasprotnem primeru pa bi se na terasi zagotovo nastanili tudi sami, saj je zagotavljala veliko sence.

Morje je bilo toplo in nič kaj čisto

Ker smo šli na morje zaradi kopanja in ne poležavanja na kopnem, smo se takoj, ko smo na plaži odložili naše stvari, odšli v vodo. Hladne vode res ne maram, zato sem bil prav prijetno presenečen nad njeno temperaturo, ki je po moji grobi oceni znašala krepko nad 20°C. Pravzaprav je bila za pravo osvežitev pretopla, a če ne drugega, nas niti po več urah čofotanja ni zeblo.

Kot najverjetneje že veš, obožujem čisto vodo, kar pa morje v Ankaranu ni bilo. No, za dopoldanski del dneva nimam večjih pripomb, popoldne pa bi skorajda potreboval kosilnico. Valovi, ki so bili iz ure v uro višji, so namreč naplavili ogromno količino morske trave, zato nam plavanje in igranje nista bila v tolikšen užitek kot bi bila sicer.

Naplavljena morska trava ob obali
Iz ure v uro je bilo v morju več morske trave

Največ kopanja in igranja v vodi, na hrano smo pozabili

Čeprav je žena odlično poskrbela za zalogo hrane in pijače, pri čemer ni manjkalo niti sladkih stvari, pa smo večino odnesli s sabo domov. Ker smo vsi družinski člani ljubitelji morja, smo večino časa preživeli v vodi, kjer smo plavali, se igrali in na splošno zabavali. Le nekajkrat smo šli za par minut na plažo in se okrepčali, ker sva z ženo vztrajala, da brez hrane cel dan pač ne gre. V neposredni bližini kampa in plaže se sicer nahaja tudi bazen, ki pa ga niti malo nismo pogrešali.

Po 6 urah je bil čas za odhod domov

Ker nam je vožnja do morja vzela dobro uro in pol, sva z ženo prav toliko planirala tudi za pot domov, zato smo se ob 16. uri odpravili do parkirišča. Tam smo na hitro ohladili našo pečico (avto) in se odpeljali proti domu, kamor smo, z vmesnimi postanki in popolnoma utrujeni, prispeli okrog 18. ure.

Vprašanje zate

Če imaš rad morje, v kateri slovenski obmorski kraj se najraje odpraviš? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!