Zaenkrat še ne morem reči, da veliko pišem o svojih otrocih. Do tega trenutka pravzaprav na mojem blogu najdeš manj kot 20 objav, zato dejansko še o ničemer nisem veliko pisal. Kljub temu pa se med objavami najdejo takšne, kjer bi že večkrat lahko vključil fotografije lastnih otrok, iz katerih je razvidna njuna identiteta. Ampak jih nisem. Sem čuden, ali …?

Popularno je služiti na račun svojih najmlajših

Prepričan sem, da si v poplavi raznoraznih slovenskih in tujih blogerjev (ter vlogerjev, ampak se bom osredotočil na prve) že naletel na takšnega, kjer avtor objavlja fotografije njegovih otrok. Včasih je objava koristna in fotografija dobro umeščena v kontekst, tu in tam pa gre za neumnost, za katero se vidi, da je objavljena le zato, da se na račun otroka pridobiva branost, všečke, delitve, komentarje in kasneje tudi plačnike.

Dejstvo je, da se da z omenjenimi objavami dobro zaslužiti, kar nekateri s pridom izkoriščajo. Verjamem, da bi jaz lahko storil enako in bi morda nekega dne tako sin, kot hčerka, pristala v kakšni reviji, televizijskem oglasu ali drugje. A kakorkoli obrnem, nikoli nisem in nikoli ne bom objavil fotografij mojih otrok, četudi to pomeni, da bom moral še vedno hoditi v službo, kjer je*em ježa vsak dan.

Nič nimam proti tistim, ki kažejo svoje otroke

Da se razumemo … Nisem tip človeka, ki bi slabo govoril o blogerjih, vlogerjih in drugih temu podobnih, zato naj celotna objava ne bo smatrana kot opravljanje in kritiziranje njihovega dela. Pač, vsak ima svoje prioritete, svojo ciljno skupino bralcev in svoje cilje. Moje razmišljanje o bloganju se razlikuje od večine ostalih, česar morda še nisi ugotovil, boš pa slej kot prej. In ena izmed razlik so ravno otroci ter njihova zasebnost.

Sin sedi na pomolu ob jezeru
Ena izmed razlik med mojim bloganjem in bloganjem marsikoga drugega je skrb za zasebnost mojega sina in hčerke

Če povem po resnici, ko berem nek blog z otroci na fotografijah, vsega skupaj ne dojemam nič drugače, kot če otroka na fotografiji ne bi bilo. Zate ne vem, a meni je pomembneje prebrati kakšno koristno informacijo, ki mi bo pomagala izvedeti nekaj novega, kot pa se ukvarjati s slikovno vsebino na katerih so otroci. Le-teh je na svetu ogromno, kvalitetna vsebina v obliki teksta pa je lahko le ena. Ja, saj vem, včasih slika pove več kot 1000 besed, kar pa zame ni dovolj dober razlog, da bi se tega lotil.

Zakaj fotografij mojih otrok na tem blogu ne boš našel

Razlogov je veliko in se v vsakega posebej ne bom spuščal. Človeku, ki ima v glavi še kaj drugega kot vrvico, ki mu ušesa drži na mestu, bi to namreč moralo biti kristalno jasno brez dodatnih pojasnil.

Kraja identitete, shranjevanje fotografij, deljenje fotografij, pedofilija, težave v šoli ali kasneje v življenju, grožnje, izsiljevanja in še bi lahko našteval. Ogromno “ne-jev” še obstaja in prav vsak izmed njih je zame dovolj tehten. Pravijo, da ko določeno stvar objavimo na spletu, tam tudi ostane. Četudi to ne bi bilo res, lahko vsak v nekaj sekundah objavljeno fotografijo shrani na svoj računalnik ali telefon in razpolaga z njo po mili volji. Kaj vse se nato zgodi, si lahko predstavljaš.

Morda ne veš, ampak obstaja več primerov, ko je nekdo spravil na splet fotografijo svojega otroka, ki jo je potem neka tretja oseba objavila v Facebook skupini in trdila, da je otrok njen. Resno? Zgolj v vednost, da ljudi, ki čakajo na pravo priložnost, ni malo, zato fotografije, če že, delim le z ožjimi družinskimi člani.

Hčerka se igra s kamenčki
Veliko je razlogov, zaradi katerih ne želim na spletu javno razkrivati identitete mojih otrok

Spremljaš kakšen blog/vlog, kjer avtor objavlja fotografije/posnetke svoje družine oziroma otrok? 

Če da, se ti zdi to sprejemljivo? Bi jih, če bi na ta račun služil, objavljal tudi sam? Poznaš kakšen primer, kjer so fotografije/posnetki prišli v napačne roke?