Žena mi je v zadnjih letih že večkrat omenila kako rada ima rože, da si jih želi imeti in da bi le-te zagotovo polepšale naš dom. Do nedavnega je ostalo samo pri besedah, zato temu nisem posvečal večje pozornosti. Sčasoma pa je začela obiskovati Facebook skupine “roželjubov” in me vedno pogosteje spraševala po mojem mnenju v zvezi s tem. Ker se mi zdi prav (pa tudi zasluži si), da se v prostem času ukvarja še s čim drugim kot družino, njeni ideji nisem oporekal. In tako se je začelo …

Nikoli nisem bil ljubitelj in poznavalec rož

Čeprav sta imela moja starša doma od nekdaj veliko rož, mi je bilo zanje prav malo mar. Nanje se nikdar nisem oziral. Po pravici povedano se niti malce nisem zanimal za to koliko jih imamo, katere rože imamo, kako je treba skrbeti zanje in podobno.

Nikoli nisem bil ljubitelj rož. Ne zato, ker bi imel z njimi kakršno koli slabo izkušnjo (nobena me ni napadla, pojedla ali ugriznila), ampak preprosto me ne privlačijo. Če rečem drugače – v kolikor bi živel sam, verjetno ne bi imel niti ene same rože.

Ker je moja zainteresiranost za rastline praktično na nuli, posledično večine njihovih imen ne poznam. Četudi gre za zelo poznano vrsto, ki jo ima doma vsaka babica, me zlahka “nategneš”. Če rože primerjam z avtomobili, bi lahko rekel, da mi brez težav prodaš Kangoo-ja namesto Lamborghini-ja. No ja, poznam zvončke, trobentice, marjetice, vrtnice in podobne “običajne” rože, kaj več od tega pa je zame že raketna znanost.

Roža v lončku za kavo
Če misliš, da vem, kako se imenuje ta roža, se motiš

Počasen začetek in hitro nadaljevanje zbiranja rož

Vse skupaj se je začelo z eno rožo, ki je dobila svoj prostor na okenski polici v dnevni sobi. Iznenada pa je boljša polovica pričela z dogovarjanjem z drugimi člani Facebook skupin, ki so namenjene prodaji rastlin. Ni trajalo dolgo, ko je poštar vsak drugi dan prinesel neko zelenje. Hvala bogu se je lotila kupovanja podtaknjencev (žal mi je, če ne veš kaj je to, vem pa, kako se počutiš) in ne dvometrskih rož, ker bi bil poštar v tem primeru videti kot zakamufliran vojak, ki je šele zdaj ugotovil, da je druge svetovne vojne konec.

Ker sem sčasoma ugotovil, da rože ženi veliko pomenijo in je v septembru praznovala rojstni dan, sem se odločil, da jo odpeljem v trgovino (ne cvetličarno) z veliko ponudbo rož, kjer si bo lahko izbrala tisto, kar ji je všeč. Pričakovano je bila vesela, jaz pa tudi, saj je za darilo dobila točno tisto, česar si je želela.

V času pisanja tega prispevka imamo tako že samo na dveh policah nad televizorjem 14 rož, na omarici pod televizorjem sta dve, na tleh poleg omarice je še ena, pa tudi za kavčem jo imamo. Aja, da ne pozabim na okenske police in skrinjo, vrh katere rož prav tako ne manjka. Skratka, rabimo le še orangutana, papigo in tarantelo, pa bo džungla popolna.

Roža na polici nad televizorjem
Rož imamo povsod dovolj, največ pa jih je na policah nad televizorjem

Rože pravzaprav sploh niso “švoh”

Veš kaj? Bolj opazujem vso to rastlinje v našem stanovanju, bolj mi postaja všeč. Ne pravim, da se bom prekvalificiral v cvetličarja, a dejstvo je, da rože v stanovanje res prinesejo drugačno energijo, izboljšajo videz in dajejo občutek boljše povezanosti z naravo. Kot najbrž veš, pa sem velik ljubitelj narave. Če sredi dnevne sobe ne morem imeti kristalno čistega jezera, imam pa vsaj lepo rastlinje.

Edino ena zadeva me teži – zakaj hudiča se nekatere rože premikajo kar same od sebe, da se zvečer napol v spanju sprašujem, če izgubljam stik z realnostjo?!

Vprašanje zate

Kaj meniš o domovih, katerih notranjost krasi večje število rož (recimo več kot 15)? Vabim te, da odgovor, mnenje in/ali izkušnje napišeš v komentar pod objavo, morda se razvije odlična debata!

Aja, mimogrede, ne pozabi všečkati moje Facebook strani, da boš na tekočem z novimi objavami!